Zgodovina

1913
Ljubljanski kolesarski klub Ilirija se preimenuje v klub kolesarjev in motociklistov in postane prvi moto klub v Ljubljani. V statut se je zapisalo, da je namen kluba: razširjati in praktično uporabljati kolo in motocikel, gojiti kolesarski in moto šport v čim večjem obsegu, prirejati izlete, dirke, vztrajnostne vožnje in zabavne večere. Potrebno je plačevati vstopnine in kasneje mesečnino, določenemu voznemu redu se brezpogojno podvreči in pridobivati s svojim vedenjem ugled klubu. Razcepljanje v posamezne stanovske oddelke ni bilo dovoljeno. Ker je prva svetovna vojna prekinila delovanje kluba je le ta začel dejansko delovati po njej. Preimenoval se je motokolesarski klub in avgusta 1920 organiziral prvo motociklistično dirko. S kasneje ustanovljeno moto skecijo pri ŠK Hermes, je do začetka druge svetovne vojne nosilec moto športnih prireditev v Sloveniji.
1946
Začetki organiziranega delovanja avto moto organizacij v obliki društev in krožkov v Ljubljani. Le-ti delujejo v okviru republiške komisije za tehniko in šport in kasneje Ljudske tehnike. Septembra 1948 leta slovenska avto moto društva z ustanovijo
Avto moto zveze dobijo svojo krovno organizacijo. Za prvo povojno obdobje delovanja moto krožkov v Ljubljani je značilno, iskanje ustreznih organizacijskih oblik ter prave vsebine za delovanje glede na težke materialne razmere. Glavna naloga prvih društev je bila, ob zavedanju pomena motorizacije, združevati lastnike in voznike motornih vozil, nadaljevati tradicijo prirejanja moto športnih prireditev in usposabljati kandidate za voznike.
1954
V zgodovini kluba prelomno leto. Do takrat samostojno delujoča ljubljanska društva, krožki in sekcije dosežejo dogovor o združitvi v enotno
Avto moto društvo v Ljubljani. Glede na skromne materialne možnosti je dejavnost društva v tistem času prav neverjetna ob upoštevanju, da je bilo delo izključno volontersko. člani pa so se vključevali zgolj ljubiteljsko. Glavna naloga je bila teoretična in praktična priprava kandidatov na "šoferski izpit". Velik poudarek je bil tudi na prirejanju društvenih izletov. Odmevne so bile ocenjevalne vožnje in ogledi moto dirk. Posebno mesto v dejavnosti društva je imel moto šport. Klubski tekmovalci so se udeleževali številnih cestno hitrostnih dirk in dosegali pomembne uvrstitve. Leta 1957 šteje društvo 1533 članov. Tega leta se ustanovi v okviru društva sekcija Vespa klub, ki uspešno deluje od začetka šestdesetih let.
1963
Zaključek izgradnje speedway stadiona, ki se je začela tri leta pred tem na pobudo špotnih delavcev društva. Slavnostna otvoritev in prva dirka 9. junija, pomenita tudi začetek speedwaya v Ljubljani. Od takrat do danes je klub organiziral 148 dirk. V 40 letih smo lahko v Ljubljani videli mnoga svetovno znana imena speedwaya kot tudi vse domače tekmovalce. Klubski tekmovalci pa zadnjih deset let dominirajo na domači sceni. Mednarodna prireditev, ki jo AMTK Ljubljana organizira vsako leto ter najvišja priznanja, ki jih klub prejema za organizacijo le teh, pomenijo ne le promocijo za speedway šport temveč tudi države Slovenije in njenega glavnega mesta v tujini.
1966
Avto moto društvo se preimenuje v
Avto moto touring klub Ljubljana. S hitrim razvojem avtomobilizma se veča število članov, ki razen ljubiteljskih v okviru organizacije uresničuje tudi materialne interese v obliki raznih ugodnosti, ki jim kot članom pripadajo. Ena od teh so tudi turistični dokumenti za voznike, zaradi česar se v naziv kluba vključi tudi touring.
1969
Klub dobi nove prostore in tako po več kot dvajsetih letih s tem primerno stalno lokacijo in ustrezne pogoje za delo.
1975
Otvoritev novih prostorov sodobne avto šole. Teoretično in praktično usposabljanje kandidatov za vožnjo motornih vozil, je bila ena glavnih nalog kluba že od ustanovitve dalje. Z razvojem motorizacije pa so rasle tudi zahteve po kvalitetnejšem in sodobnem tehničnem izobraževanju. Z leti postane to področje tudi nosilec materialnega napredka v klubu. Zaradi prevelikega števila avto šol in neurejenih razmer na tem področju, klub v začetku devedesetih let preneha s to dejavnostjo. Pri klubu se ustanovi sekcija Ljubiteljev starih motornih vozil. Glavna naloga članov sekcije je ohranjanje in obnavljanje motornih vozil, ki so zaradi starosti ali tehničnih posebnosti zanimiva s stališča zgodovinske tehnike. Da pa bi bila ta vozila predstavljena širšemu krogu ljubiteljev, je sekcija organizirala do danes več kot trideset prireditev na katerih so se stara vozia predstavila natekmovalnih vožnjah.
Klubski prostori na Dalmatinovi 6a v Ljubljani
DANES
Avto moto touring klub Ljubljana združuje 15.400 voznikov motornih vozil in je po številu članov največje slovensko avto moto društvo. Članom je namenjena tudi vsa skrb za uresničevanje deklariranih pravic in ugodnosti v okviru kluba in
AMZS,
AŠ 2005 in
SVS
Poleg tega zagotavljamo našim članom tudi dodatne ugodnosti ( imenujemo jih
PRIVILEGIJI v dogovori z našimi sponzorji in poslovnimi partnerji. Speedway sekcija, ki deluje v okviru kluba, s prirejanjem tekmovanj v speedwayu in vzgojo lastnih tekmovalcev uspešno nadaljuje dolgoletno tradicijo moto športa. Leta 2007smo organizirali že 150 dirko na dirkališču v Zgornji Šiški, minilo pa je tudi 44 let od izgradnje speedway steze. Od leta 2008 dalje deluje tudi sekcija
Starodobnikov, od leta 2010 pa tudi
Motosekcija