Kaj je speedway?

Speedway je izjemno zanimiva in dinamična zvrst motošporta, ki navdušuje številne ljubitelje po vsem svetu. Najbolj je speedway razširjen v Evropi, kjer skoraj ni države, v kateri se ne bi ukvarjali s tem atraktivnim športom, najbolj pa je popularen na Poljskem, na Švedskem in v Veliki Britaniji. Med evropske speedwayske velesile sodita še Danska in Rusija, razvit pa je tudi v večini srednjeevropskih držav. Izven stare celine je speedway najbolj doma v Avstraliji in v ZDA, poznajo pa ga tudi na Novi Zelandiji, v Južni Afriki, Argentini in Kanadi.

Začetki

Začetki speedwaya niso povsem pojasnjeni, zgodovinski zapisi o speedwayu podobnih dirkah z motorji pa segajo v začetek prejšnjega stoletja na področje ZDA. Večji razmah je speedway doživel v 20. letih minulega stoletja v Avstraliji oz. točneje v kraju West Maitland v Novem Južnem Walesu, kjer je znameniti Johnny Hoskins leta 1923 priredil prvo pravo speedway dirko. Zaradi tesnih povezav z Anglijo se je speedway hitro razširil v Evropo, prvo dirko pa so Angleži dočakali leta 1928 v kraju High Beach v Essexu. Iz Anglije se je speedway kmalu razširil po celotni Evropi.

Svetovno prvenstvo

Anglija je bila prizorišče tudi prve dirke za svetovno prvenstvo v speedwayu. Leta 1936 je na slovitem Wembleyu slavil Avstralec Lionel van Praag, Wembley pa je bil nato prizorišče dirk za svetovno prvenstvo vse do leta 1960. Tega leta je mednarodna motociklistična zveza FIM uvedla tudi ekipno svetovno prvenstvo v speedwayu, ki je tako kot prvenstvo posameznikov imelo številne junake. Najboljša speedway voznika vseh časov sta Novozelandec Ivan Mauger in Šved Tony Rickardsson, ki sta oba zbrala po šest naslovov svetovnega prvaka. Šved Ove Fundin se je z najboljšim na svetu okronal petkrat, Novozelandec Barry Briggs, Danec Hans Nielsen in Američan Greg Hancock pa štirikrat. Po tri zlate kolajne imajo v svojem žepu Danci Ole Olsen, Erik Gundersen in Nicki Pedersen ter Avstralec Jason Crump. Med ekipami je na vrhu statističnega pregleda Danska s kar 15 naslovi, Poljska jih je doslej zbrala 13, Švedska pa 11.

Speedway steze

Speedway je stadionski šport, saj vozniki nastopajo na zaprtih ovalnih stezah, ki jih običajno obkrožajo tribune za gledalce. Steze so različno dolge, v klasičnem speedwayu od 260 do 425 metrov, različnih oblik, iz različnih materialov in niti dve stezi na svetu nista enaki. Prava umetnost je zato ugotoviti, kako pravilno nastaviti motor, da bo dosegal največjo hitrost pri vožnji v levo po peščenih ovalih. Steze so običajno omejene z zaščitno ograjo (leseno, žičnato ali celo betonsko), v zadnjih letih pa se vse pogosteje na tovrstno ograjo nameščajo še napihljive zračne blazine, ki varujejo speedwayiste pri padcih.

Speedway motorji

Speedwayisti za dirkanje uporabljajo motorje, ki so narejeni izključno le za speedway. 500 kubične specialke imajo pospešek primerljiv z bolidi formule 1, za delovanje pa uporabljajo skoraj povsem čisti metanol. Agregati imajo en cilinder in štiri ventile, hlajeni pa so zračno. Glede na pripravo (tuning) agregati dosegajo med 70 in 80 konjskih moči, motor pa poženejo krepko preko 100 km/h (povprečna hitrost je sicer okrog 80 km/h). Speedway motocikli nimajo ne zavor, ne prestav, ne vzmetenja na zadnjem kolesu. Slednje je vzrok za značilno bočno drsenje skozi zavoje, ki mu pravimo tudi dirt-track tehnika, pri čemer si vozniki pomagajo še z eno značilnostjo speedwaya – t.i. piglom (tačka za nogo na desni strani motorja).

Sistem dirk

Speedway dirke so klasično sestavljene iz 20 voženj, v njih pa nastopa 16 voznikov. V eni vožnji nastopijo po 4 vozniki, ki se postavijo na startna vrata (ta so običajno na sredini ene izmed dveh ravnin, sestavljena pa so iz elastične vrvice, ki je napeta med dvemi stojali), nato pa se ob znaku sodnika in dvigu vrvice zapodijo na stezo. Vožnja je običajno sestavljena iz štirih krogov in traja dobro minuto, vozniki pa so glede na uvrstitev točkovani. Zmagovalec dobi 3 točke, drugouvrščeni dobi 2 točki, tretje uvrščeni točko, zadnji pa ostane brez točk. Ničlo zapišemo tudi vozniku, ki pade ali pa je iz kateregakoli razloga izključen. Zmagovalec dirke postane voznik, ki v seštevku točk iz petih voženj (v teh se pomeri z vsakim od nasprotnikov) zbere največ točk.

Vrste speedwaya

Med razvojem se je pojavilo več oblik speedwaya. Najbolj razširjen je t.i. klasični speedway, kjer vozniki nastopajo na stezah dolgih od 260 do 425 metrov. Speedway na dolgih stezah je precej podoben prej omenjenemu, le da dirke potekajo na daljših stezah, običajno okrog 1000 metrov. Nekoliko drugačni so tudi motorji, ki imajo za razliko od klasičnega speedwaya dve prestavi. Speedway na travi je sorodna zvrst speedwayu na dolgih stezah, ki pa običajno ne poteka na urejenih dirkališčih, temveč na vsaki dovolj veliki travnati površini. V tej obliki speedwaya najdemo več kategorij, od katerih velja omeniti speedway prikoličarje. Morda najbolj spektakularna oblika speedwaya pa je speedway na ledu. V tem športu vozniki nastopajo na zaledenelih jezerih, stezah za hitrostno drsanje in podobno, za dober oprijem na ledu pa skrbijo več centrimetrov dolge špice, ki so pritrjene na kolesa.

Tekmovanja v speedwayu

Vsako leto po svetu potekajo številna tekmovanja v speedwayu. Največ pozornosti pritegnejo dirke za svetovno prvenstvo, na čelu s serijo Speedway Grand Prix, ki vsako leto določi svetovnega prvaka med posamezniki. Speedway World Cup je podobno tekmovanje za nacionalne ekipe, zmagovalec pa se okrona z naslovom ekipnega svetovnega prvaka. Poleg številnih drugih sistemskih dirk (svetovno mladinsko prvenstvo, evropsko prvenstvo itd.) pa je veliko zanimanja tudi za najmočnejša ligaška tekmovanja na svetu. V ospredju so Poljska, Švedska in Velika Britanija, sledijo pa jim Danska, Rusija in delno tudi Češka. Najboljši speedwayisti na svetu lahko natopajo tudi v več ligah hkrati, zato imajo pogosto precej natrpane urnike.

Speedway v Sloveniji

V Sloveniji se speedway odvija v okviru Avto Moto Zveze Slovenije oz. njenega športnega dela AMZS Šport. Vodi ga komisija za speedway, v kateri so predstavniki treh slovenskih klubov, ki aktivno (treningi, dirke) izvajajo speedway. Najstarejši še delujoč klub v Sloveniji je AMD Krško, ki je več let zapored gostil tudi eno izmed dirk Grand Prix serije. Najmlajši izmed trojice klubov je ST Lendava, ki je bil na prekmurski ravnici v Petišovcih prav tako priča že številnim pomembnim dirkam. Tretji slovenski speedway klub pa je naš klub, AMTK Ljubljana. Ponašamo se z več kot 55 letno tradicijo speedwaya, v zadnjih 25 letih pa tudi z izjemnimi dosežki, ki so nas utrdili na mestu najuspešnejšega speedway kluba v Sloveniji.